Luža 001
1. velikonočni Luža contest na Krvacu 16.4.2006
Spomladanska smuka je vedno nekaj posebnega. Ponuja še zadnje dneve užitkov na snegu, preden se ljudje podajo v toplejše kraje oz. se posvetijo drugim aktivnostim in opravkom.
Ob koncu zimske sezone se večina smučarskih navdušencev poda na smučišče v zgodnjih jutranjih urah, ko sneg še »drži«, saj je popoldne ob lepem vremenu že prava luža, kot pravijo.
Letošnja zima je bila več kot radodarna, zato o luži do nedavnega ni bilo sluha. Vendar se je o njej govorilo že mnogo prej. Društvo DOBR je v okviru svojih dejavnosti pripravljalo prvo družabno in zabavno tekmovanje v vožnji čez lužo na smučeh ali deski. Poznavalci in stalni obiskovalci smučišča Krvavec vam lahko povedo, da je pred leti takšna luža že bila in da so se tisti najbolj pogumni že vozili čeznjo. Nikoli pa še ni bilo tekme in zabavnega dogajanja, ki bi to vse skupaj povezovalo v nek družaben dogodek. Prav to pa je bil cilj ekipe DOBR, ki je ob pomoči številnih pokroviteljev organiziralo 1. velikonočni Luža contest. Velikonočni prazniki so bili kot nalašč, saj je takrat večina ljudi še doma.
Prva ovira za organizatorje je bila prav radodarna zima, saj je bilo na mestu, kjer je ponavadi luža, še več kot meter snega. Zadnje snežinke so padle le nekaj dni pred tekmovanjem. Skupaj z delovnim osebjem smučišča Krvavec so izkopali 15 metrov dolg in 6 metrov širok pas v katerega so položili nepropustno folijo in nato nalili vodo, ki je v najgloblji točki segala do pasu. Poleg tega so pred in za lužo pripravili skok, kjer so tekmovalci lahko pokazali svoje spretnosti. Teren je bil pripravljen. Druga ovira, ki je stalnica vseh prireditev na prostem, je seveda vreme. Napoved ni bila najbolj obetajoča, pa vendar je ekipa DOBR upala na zmoto vremenoslovcev, ki so napovedovali dež. Navsezadnje so lahko vsi, ki so prišli na tekmovanje, računali na to, da bodo mokri (njihovi spremljevalci nekoliko manj). Dan pred tekmo je bila luža nared. Organizatorji so jo preizkusili (ob zvedavih pogledih redkih obiskovalcev, ki so v poznih popoldanskih urah ostali na smučišču) in ugotovili, da je vse DOBR.
Celo noč je deževalo, zato je obstajalo upanje, da se fronta proti jutru umakne. In res, jutro je bilo sicer oblačno, vendar ni kazalo na dež. Na spodnji postaji kabinske žičnice so se že začeli zbirati tekmovalci, ki so z negotovostjo ogledovali vreme. Med njimi so bili tudi redki, ki so se pogumno in brez oklevanja prijavili na štartno listo, kar je opogumilo ostale. Prijavljenih je bilo okoli 25 tekmovalcev, od tega kar nekaj znanih imen slovenskega akrobatskega smučanja in ostalih »krvavških« legend. Na Plaži, kjer je bila Luža postavljena, pa se je negotovost le še stopnjevala, saj se je iz doline prikradla megla, ki je vidljivost zmanjšala na slabih 15 metrov. Nekateri pokrovitelji, ki so prišli na ogled tekme, so nejeverno zmajevali z glavo, organizatorji pa so dokončno potrdili, da tekma bo.
Vrnitve ni bilo več.
Medtem, ko so se tekmovalci zbirali pri luži in prevzemali štartne številke, je moderator ob spremljavi DJ-ja že spodbujal tekmovalce in jih predstavljal navzočemu občinstvu. Da je bila tekma že na videz atraktivna, se je pokazalo že na štartni listi, kjer je bilo kar 41 tekmovalcev, od 9. do 77. leta starosti. Med njimi je bilo tudi nekaj deklet tako v deskarski kot tudi smučarski kategoriji. Sodniški duo je predstavil kategorije: smučarji, deskarji in mladinci, ter pravila tekmovanja. Ocenjevali so težavnost trikov, izvirnost in različnost izvedbe. Tekmovalci so imeli dve uri časa, da pokažejo svoje znanje. Ob 12. uri se je tako začel 1. Velikonočni Luža contest.
Prvi spusti čez lužo so bili nekoliko previdni, saj so tekmovalci šele preizkušali teren in si določali zalet, ki ga potrebujejo, da pridejo čez. Najbolj pogumni med njimi so hoteli preizkusiti temperaturo vode, (ta je bila okoli 1oC) zato so se že predhodno namočili v vodo, kar je med gledalci poželo velik aplavz. Nekateri tekmovalci so si pod smučarska oblačila nadeli neopren in druga oblačila za vodne športe, s čimer so si vsaj malo olajšali padec v lužo.
Postopoma so se tekmovalci opogumili in začeli prikazovati vedno bolj zahtevne trike, kar je naredilo ocenjevanje za sodnike vedno bolj zahtevno (obrat za 360o, salto naprej in nazaj, helikopterji in druge vragolije). Za navdušenje občinstva je poskrbel gospod Jože, ki je pri svojih 77. letih brez oklevanja prevozil lužo, izgubil smučko in se nato pogumno vrgel v vodo ponjo. Poleg trikov smo videli kar nekaj atraktivnih padcev, vendar pa so vsi tekmovalci odšli brez poškodb. Med samim dogajanjem so organizatorji poskrbeli tudi za okrepčilo, saj so pripravili BBQ pogostitev za vse tekmovalce in obiskovalce, kar je razvedrilo še tako resen obraz. Pečene klobase in druge dobrote so pogrele vse navzoče, njihov omamni vonj pa je pritegnil tudi tiste, ki so bolj od daleč opazovali dogajanje.
Tekmovanje se je razvilo v pravo atrakcijo.
Ob animaciji moderatorja in DJ-ja se je tekmovanje nadaljevalo do 14. ure, ko je bilo konec uradnega dela. Pred razglasitvijo zmagovalcev po kategorijah pa je organizator pripravil še posebno nagrado za tekmovalce in občinstvo. V vodo so namreč vrgli 9 rumenih gumijastih račk, le ena pa je imela na sebi napis, s katerim si je dobitnik prislužil dvodnevni dopust na morju. Boj za račko je bil neizprosen, sodelovala pa je večina tekmovalcev, ki so se atraktivno metali po luži in iskali tisto pravo.
Po tekmovanju so se vsi hiteli preobleči, nato pa je sledila še razglasitev zmagovalcev po kategorijah. Najboljše uvrščeni so dobili bogate nagrade, ki so jih podarili pokrovitelji tekmovanja (smučke, deske, očala, kape in druga športna oblačila). Sodniki so podelili tudi nagrado za najboljši padec, najbolj izvirno vožnjo ter za najmlajšega (9 let) in najstarejšega (77 let) tekmovalca
|
|